Posebno slovenski

Dokumentarni film Šentilj-Spielfeld prikazuje mejni prehod danes in ljudi, ki so z njim neločljivo povezani in zaznamovani.


   

„Ko danes gledam to parkirišče in ta dovoz na bencinsko, ne morem verjeti, kakšne gužve so bile tu včasih, danes pa zgleda kot hiša strahov. Še bencinska je zaprta, kot da si v drugem času, na drugem planetu.“ (odlomek iz filma)
     

Na mejnem prehodu Šentilj – Spielfeld, ki je včasih slovel po množicah turških, grških, iranskih, bolgarskih in drugih zdomcev ter zahodnoevropskih turistov, danes preveva poseben duh zapuščenosti. Mejni prehod so ob vstopu Slovenije v schengensko območje konec leta 2007 zaprli, delno tudi podrli, zato v nekdaj prenapolnjenih gostinskih, trgovskih in administrativnih objektih sedaj vlada izpraznjena tišina. Le tu in tam se po njih potika redek voznik, gost ali zaposleni.
 

 
 

Pričevanje o mejnem prehodu Šentilj – Spielfeld je stkano iz podob izpraznjenih prometnih pasov in stavb, arhivskih fotografij ter smešnih in tragičnih anekdot, spominov in izjav ljudi, ki so mejni prehod zaradi dela ali drugih opravkov vsakodnevno obiskovali. Nekateri med njimi so se na svoje nekdanje delovno mesto med snemanjem filma vrnili prvič po mnogih letih in ob pogledu na „mejni prehod duhov“ jim je zastal dih, četudi so bili večji del svojega življenja z njim neločljivo povezani.
 

 
  Mariborski režiser Matjaž Ivanišin je scenaristično predlogo za film spisal s Primožem Ledinekom, prav tako iz Maribora, ki je film tudi produciral v sodelovanju z RTV Slovenija in s podporo AV sklada Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Ivanišinov televizijski dokumentarec odlikuje izrazito zrnasta fotografija, delo samega režiserja, ter kreativna interpretacija resničnosti, s katero naj bi se Šentiljčani neradi soočali. Statični posnetki, ki jih je Matjaž Ivanišin ujel s kamero na tej ali drugi strani slove